Knjižnično gradivo lahko darujejo posamezniki in institucije. Darovano gradivo knjižnica vključuje v svoj knjižnični fond le, če oceni, da ustreza merilu aktualnosti in drugim strokovnim merilom ter letnim in dolgoročnim ciljem oblikovanja knjižnične zbirke. To pomeni, da pri sprejemanju darov knjižnica upošteva iste kriterije za izbor kot pri nakupu. 

Čeprav darovanega gradiva knjižnici ni potrebno plačati, pomeni dar za knjižnico tudi strošek, zato knjižnica oblikuje svojo politiko sprejemanja darov:

• Knjižnica sprejema knjižni dar brez vnaprejšnjega dogovora, vendar brez vsakih pogojev. To pomeni, da sama odloča, ali bo darovano gradivo vključila v svojo zbirko ali ne. Publikacije, ki jih knjižnica ne uvrsti v svojo zbirko, lahko podari naprej drugim knjižnicam ali nepridobitnim ustanovam oz. posameznikom (obiskovalcem) ali pa jih tudi proda.
• Darovalec podpiše izjavo, da je seznanjen in se strinja, da z dnem predaje knjig ali drugega gradiva knjižnici, knjižnica odloča o tem, kaj bo z gradivom storila.
• Tudi o darovih, ki jih knjižnica prejme od institucij po pošti brez vnaprejšnjega dogovora, odloča in postopa na način kot pri individualnih darovalcih. Podpisana izjava v tem primeru ni potrebna.
• V primeru, da knjižnica prejme posebno dragocen dar (npr. posebno gradivo ali zbirke trajne vrednosti), se z darovalcem vnaprej podpiše dogovor, v katerem so opredeljeni načini vključitve darovanega gradiva v knjižnični fond, lokacija, postavitev gradiva, dostopnost ipd. 

V Knjižnici Litija smo veseli vsakršnega daru, saj z njim obogatimo svojo zbirko ali najdemo bralce za knjige, ki jih ne potrebujete več. Predvsem pa bomo veseli, če se boste obrnili na našo institucijo v zvezi z gradivom, ki je nastalo na našem področju oz. se dotika osebnosti, ki so delovale v naših krajih.

Hvala, da nam pomagate graditi našo zbirko!