Knjižnična dejavnost se nenehno razvija. Knjižnica Litija skuša novostim slediti v čim večji možni meri. V letu 2015 na področju izposoje gradiva postopno že poteka prehod iz okolja Cobiss2 na Cobiss3 (za uporabnike knjižnice bo to manj vidna novost, za zaposlene pa zelo pomembna).
Že v letu 2014 se nam je porodila ideja o namestitvi knjigomata za vračanje gradiva izven delovnega časa. Projekt smo želeli izpeljati tako, da najprej nabavimo zunanjo enota za vračanje gradiva ki bi podpirala branje dosedanjih nalepk s črtno kodo - manjši stroški z konverzijo gradiva. Takih knjigomatov ni bilo veliko na voljo, ker so v veliki večini uporabljali tehnologijo RFID. Ko smo našli ponudnika, smo se v letu 2014 prijavili na razpis Ministrstva za kulturo - sofinanciranje nakupa IKT. Zaradi neuspeha na razpisu smo se odločili, da sami financiramo nakup opreme, ki je potrebna za uvedbo novega sistema identifikacije:
o knjigomata za vračanje gradiva izven delovnega časa knjižnice
o knjigomata za samodejno izposojo gradiva
o nalepk – čipov, s katerimi bi opremili vse gradivo
o čitalnikov in zapisovalnikov čipov za potrebe konverzije in izposoje, ter vračila gradiva
o prenosni čitalnik za izvajanje inventure in iskanja gradiva
o varnostna vrata
Zaradi obsega projekta, napredka in možnosti za razvoj knjižničnih storitev smo se odločili za RFID evidentiranje in sledenje gradiva.
RFID sistem
Z razvojem informacijske tehnologije se je v sredini prejšnjega stoletja pojavila potreba po identifikaciji na daljavo (največkrat ugotavljanje identitete predmetov in pa tudi oseb), največ zanimanja je za tehnologijo pokazala vojaška industrija, tudi prve raziskave so bile izvedene v tej smeri. Kasneje se je znanje preneslo v javno sfero – pojavile so se prve aplikacije v transportu, trgovini, skladiščih, v zadnjih 15 letih pa tudi na področju knjižničarstva
Sestava sistema:- gradivo opremljeno s trasponderjem- rfid nalepke – čipi, na katerih je zapis podatkov
- čitalnik – plošča, ki bere podatke. Obe enoti imata anteno in integriran čip, ki omogoča pošiljanje in prejemanje radijskih valov in obdelavo podatkov.
- nalepka – transponder je različnih oblik, različnih velikosti in je zato primeren za apliciranje na vse vrste našega gradiva (knjige, medije, igrače,…)
Prednosti:
- obdelava več enot gradiva na enkrat
- zapis zaščite
- iskanje gradiva
- sistemi za samodejno vračanje
- hitrost obdelave podatkov
- točnost obdelave
- sistem ne potrebuje posebnega napajanja, zato čipi avtonomijo ohranjajo več let in omogočajo branje in pisanje podatkov
S kombinacijo evidentiranja in zaščite gradiva zmanjšamo stroške nabave dodatnih magnetnih nitk, ki smo jih do sedaj uporabljali za zaščito (več slabosti kot prednosti).
Uporaba v knjižnici:
- identifikacija gradiva (izposoja, vračanje)
- zaščita (ob izposoji se na čip zapiše status prosto – alarm se ne proži)
- sledenje gradiva (inventura, iskanje založenega gradiva, …)
Naš projekt :
Nabavili smo nalepke in čitalnika, postopoma smo opremili gradivo. Vsak posamezni izvod smo opremili z nalepko in s postopkom konverzije podatkov na te čipe zapisali informacije o gradivu. Po postopku konverzije gradiva smo pričeli z izposojo v matični knjižnici v Litiji. Ker je bila zunanja enota za vračanje gradiva predraga, smo se odločili le za nakup notranjega knjigomata in zaščitnih vrat. Opremo smo naročili in ko je bila na poti iz Amerike v Slovenijo, smo jo zaradi izostanka sredstev hoteli odpovedati. Zaradi zavezanosti do dobavitelja smo knjigomat vseeno morali nabaviti, zaščitna vrata je odkupila neka druga knjižnica.
Za nas je zaenkrat najpomembnejše, da uporabnikom ponujamo novo stopnjo samostojnosti – z uporabo knjigomata. Ta je pričel delovati v juniju 2015 (ob občinskem prazniku) in smo s sprejetostjo ter uporabo zelo zadovoljni. Projekt želimo nadaljevati v prihodnjih letih z uvedbo zunanjega knjigomata za samostojno vračanje gradiva – tudi v času, ko je knjižnica zaprta in z uvedbo RFID tehnologije v naše ostale knjižnice.