Lutkar in igralec Nace Simončič je bil rojen 8. junija 1918. Usoda ga je iz Litije ob pričetku druge svetovne vojne ponesla po nepredvidljivih in zanimivih poteh – dano mu je bilo stopiti na gledališke deske, ustvarjati v lutkovnem gledališču, nagovarjal pa nas je, seveda preko svojega Kljukca in Tačka, tudi s televizijskih ekranov. Nace je s svojim talentom povsod odpiral srca publik, predvsem pa je ostal iskren, preprost in dober človek, ki je najbolj cenil pozornost in odkritosrčnost svojega najljubšega občinstva – otrok.
Občina Litija mu je ob 100-letnici rojstva v spomin postavila doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Anže Jurkovšek. Muzajoč in iskriv Nace se je vrnil v Litijo, ki ga je vedno rada sprejemala, ob odkritju kipa je spregovoril likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov, na Nacetov življenjski moto: Kdor je v srcu mlad, je bogat, se je v besedah navezal župan Franci Rokavec, s pesmijo so ga pozdravile pevke Učiteljskega zbora KUD Litus, kip pa je odkrila hči Maruša Cerar.
Kulturne ustanove, ki organizirajo Tačkov festival, festival radovednosti, ki ga je navdihnil Nacetov Taček, so pripravile spominsko kulturno prireditev ob 100-letnici lutkarjevega rojstva. Dvorano kulturnega centra v Litiji je za dobro urico prevzel Nace Simončič in nas popeljal skozi svoje življenje.
Z njegovim izjemnim glasom in pojavnostjo v video odlomkih se je prepletalo prepevanje, igranje in muziciranje. Rdečo nit prireditve je imela v rokah Maja Cerar Geers, vnukinja Naceta Simončiča, ki se je brez oklevanja odzvala povabilu organizatorjev, pripotovala iz New Yorka (predavateljica na Univerzi Columbia), in z njimi spletla pripoved o dedkovem izjemnem talentu in značaju.
Več kot 300 let stara Amatijeva violina je v njenih rokah postala čarobna paličica, predvsem pa je izjemna srčnost velike glasbenice, ki je pripravila izjemne glasbene priredbe za prireditev, znova potrdila odliko velikih talentov: kot dedek Nace tudi Maja zmore podajati roko vsakomur…
Z Majo Cerar Geers so nastopali: Moška vokalna skupina Lipa, pianistka Veronika Hauptman in mezzosopranistka Barbara Sorč. Ganljiv je bil nastop šestletne Nacetove pravnukinje Darije, ki je prepevala pradedku, kosmatincu Tačku in vsem nam, Nacetovo strokovno ustvarjanje pa je strnil prijatelj, lutkar in režiser Matjaž Loboda. Podoživeli smo Kljukčeve dogodivščine v živo z domačim Izrednim teatrom, režijo prireditve pa je prevzel in subtilno izpeljal Marko Djukić.
Odziv slovenske javnosti (skozi medije in z zapisi na portalih, forumih in omrežjih) je bil izjemen, saj je Nace očitno ostal zapisan v našem 'dolgotrajnem' nacionalnem spominu. Obiskovalci prireditve pa občutkov vznesenosti in povezanosti, in seveda izjemnega muziciranja vrhunske glasbenice Maje Cerar Geers, verjetno še dolgo ne bodo pozabili.
To je bil večer, ko so 'hruške padale z nebes in zvezde z dreves' bi rekel Nace kot Gašperček. Nace ni nikoli pozabil Litije in Litija ni pozabila nanj.
A.Š.
Obletnico rojstva Naceta Simončiča je Društvo Slovenska filatelistična akademija obeležilo s priložnostnim spominskim žigom in spominsko ovojnico, ki jih je založila Knjižnica Litija, v Mestnem muzeju pa je na ogled filatelistična razstava.